Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših
KOMUNIKACIJA Z LJUDMI Z DEMENCO IN STRES PRI SKRBNIKIH
Izola, 1. junij 2017 – Na 9. predavanju, ki je bilo v Domu upokojencev Izola namenjeno predvsem komunikaciji z ljudmi z demenco, je bila z nami doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, specialistka nevrologije iz Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Dr. Krambergerjeva se pri svojem delu praktično vsak dan srečuje z demenco, saj vodi Center za kognitivne motnje, ki predstavlja osrednjo točko, kamor napotijo bolnike s sumom na demenco iz ambulant splošne medicine in drugih specialističnih ambulant.
Dr. Krambergerjeva je poudarila, da se nam v komunikaciji z ljudmi z demenco porajajo številna vprašanja. Morda nas tisti, ki mu razlagamo, ne razume? Morda razume posamezne besede, ne more pa izluščiti celotnega sporočila? Morda besedo razume napačno? Kaj pa, če mi ne razumemo, kaj nam govori? Kaj pa, če naš glasen govor razume kot jezo, čeprav smo glas povzdignili le zato, da bi nas bolje slišal? Kaj pa, če čakamo in čakamo na komentar, potem pa je popolnoma nepovezan z vsebino, ki smo jo pravkar podali? Kaj pa, če je misel oblikovana, človek pa je nikakor ne uspe preliti v besede ali glasove? Kaj pa, če ves čas uporablja besedo ali frazo, ki je sploh ne razumemo? Kaj pa, če z njegovega obraza sploh ne moremo razbrati, kaj si misli? Kaj pa, če nekoga prosimo, naj raje svojo misel zapiše, pa njegovega zapisa sploh ne razumemo? Demenca lahko v celoti poruši komunikacijo. Ena od metod, s katerimi si lahko pomagamo pri sporazumevanju z ljudmi z demenco, je validacija, ki temelji na empatiji in celostnemu pristopu k človeku. Gre za to, da se poskušamo vživeti v njegov svet, ga sprejeti in mu pustiti njegovo dostojanstvo. Človeku pomagamo ponovno vzpostaviti občutek lastne vrednosti tako, da ga jemljemo resno in mu nudimo pomoč.
Stalna oskrba dolgoročno predstavlja pomembno breme tudi za skrbnika. Po besedah doc. dr. Milice Gregorič Kramberger se posledice dolgotrajne in stalne obremenitve odražajo s povečano stopnjo stresa, zato so pogosti simptomi depresije, pojavijo se znaki izgorelosti in pridružene telesne bolezni. Svojci osebe z demenco lahko veliko pridobijo, če obiskujejo predavanja in skupine za samopomoč. Pomembno je, da se v tem obdobju povezujejo z drugimi in tudi s svojimi izkušnjami komu pomagajo. To, da pomagajo, medtem ko se sami »borijo«, igra pomembno vlogo v preprečevanju njihovega odziva na stresno situacijo. V ta namen na Primorskem uspešno delujejo skupine za samopomoč v okviru Društva za pomoč pri demenci Primorske Spominčice in sicer v Izoli, Sežani, Ilirski Bistrici in Postojni.