Vabimo vas k branju izdelkov.

Nastali so v okviru projekta s tesnim sodelovanjem različnih strokovnjakov. 

Priporočila za optimizacijo in načrtovanje domov za ljudi z demenco

Navodila za prepoznavanje znakov demence

Izdali smo kratka navodila za prepoznavanje znakov demence in ravnanje v primeru, če človek kaže znake demence.

Delovni zvezek za pomoč pri oskrbi ljudi z demenco: Z demenco pod skupno streho

Za potrebe kakovostno preživetih skupnih ur smo za svojce oblikovali delovni zvezek kot pripomoček, ki ga bodo lahko uporabljali za izvajanje ustreznih spominskih in miselnih vaj kot urjenje, spodbujanje in ohranjanje mentalne vitalnosti oziroma spominskih funkcij obolelega. Elektronsko verzijo delovnega zvezka si lahko tudi natisnete.

Izdali smo zloženko „Kaj je demenca in kako z njo živeti?“

Cilj zloženke je ozaveščanje širše javnosti o demenci in bralca seznaniti na koga v svojem okolju se lahko obrne po konkretno pomoč. Poleg tega seznanja o vzrokih demence in načinih s katerimi jo prepoznamo in diagnosticiramo. Elektronsko verzijo si lahko preberete ali natisnete.

Načrt usposabljanja - povzetek v slovenščini

Na osnovi Analize obstoječih metod dela z osebami z demenco, ki je bila izvedena v domovih starejših v Umagu, Kopru in Izoli (vsi so partnerji v projektu Demenca aCROsSLO) ter novih odkritij in pristopov k demenci, je vodilni partner za področje usposabljanja osebja, ki izvaja socialno-varstvene storitve za osebe z demenco na čezmejnem območju, HUAB – Hrvaško združenje za Alzheimerjevo bolezen, pripravil predlog Načrta usposabljanja.

Plan optimizacije izvođenja programa ''pomoći u kući'' - sažetak

Prema Zakonu o socijalnom osiguranju je ''Pomoć u kući'' jedna od usluga socijalne zaštite a uključuje socijalnu skrb korisnika u slučaju starosti, invalidnosti i u drugim slučajevima kada ''Pomoć u kući'' može nadomjestiti institucionalnu skrb.

Povzetek dokumenta Analiza obstoječih metod dela z osebami z demenco

Dokument je nastal v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO z namenom, da se identificira trenutne metode dela z osebami z demenco v vseh treh vključenih domovih in da se na podlagi ugotovitev opredeli področja kjer so potrebne izboljšave. Ta dokument je bil podlaga za poseben dokument Načrt usposabljanja.

Izr. prof. dr. Jana Mali: METODE DELA Z LJUDMI Z DEMENCO

Pri raziskovanju potreb ljudi z demenco lahko v pomoč določene metode in tehnike raziskovanja. Predvsem gre za metode spraševanja in opazovanja.

Tomislav Huić, mag. art, dopredsjednik Hrvatske udruge za Alzheimerovu bolest: PRINCIPI MENADŽMENTA I UPRAVLJANJA BRENDOM SOCIJALNIH USLUGA

Upravljanje domovima za starije i nemoćne zahtjeva i upravljanje njihovim renomeom. U tržišnim ekonomijama i sve usluge su prisiljene na nadmetanje, bez obzira da li su u društvenom ili privatnom vlasništvu.

Dr. Fran Borovečki: FARMAKOLOŠKE TERAPIJE (LIJEKOVI I POPRATNE POJAVE), SPECIFIČNOSTI ZDRAVSTVENE NJEGE OSOBA S DEMENCIJOM

Rano postavljanje dijagnoze važno je zbog pravovremenog započinjanja terapije, što u konačnici dovodi do povoljnijeg tijeka bolesti. 

Doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije : KOMUNIKACIJA Z OSEBAMI Z DEMENCO IN STRES PRI SKRBNIKIH

Družinski člani težko razumejo, da oseba nenadoma ni več takšna kot prej. Čeprav sta zmožnost za pogovor in opravljanje rutinskih opravil pri osebi z demenco okrnjena, pa čustva niso.

Tomislav Huić, mag. art, dopredsjednik Hrvatske udruge za Alzheimerovu bolest: UTJECAJ OKRUŽJA NA KAKVOĆU ŽIVOTA OSOBA S DEMENCIJOM

Šest načela kojih bismo se trebali pridržavati pri uređenju okružja za osobe s demencijom.

dr. Vojko Kavčič: DEMENCA IN KOMUNIKACIJA (povzetek predavanja)

V okviru dela s starejšimi, posebno z osebami z demenco, je  uspešno komuniciranje eno najpomembnejših komponent dela. Predstavlja temelj naših odnosov z varovanci in njihovimi družinskim člani ter s sodelavci.

Izr. prof. dr. Jana Mali: NAČELA IN POMEN PSIHOSOCIALNE OSKRBE IN DOSTOPA DO OSEB Z DEMENCO

Potreba po vzpostavljanju stikov z ljudmi je pri ljudeh z demenco zelo izražena, zadovoljevanje te potrebe pa je pogosto ovirano. Zaradi demence so najbolj izrazite težave z vzpostavljanjem in vzdrževanjem socialnih stikov.

Marinka Rudolf: RAZUMEVANJE IN PREPOZNAVANJE VEDENJSKIH TER PSIHIČNIH SPREMEMB PRI OSEBAH Z DEMENCO TER OCENA IN UKREPANJE

Nevropsihiatrični simptomi, kot je vedenjske in psihične spremembe pri demenci poimenovala Marinka Rudolf, se prej ali slej pojavijo pri vseh bolnikih. So čustveni in vedenjski odgovor na spremenjeno zaznavanje in razumevanje miselnih vsebin.

NAČRT OPTIMIZACIJE IZVAJANJA POMOČI NA DOMU

Staranje populacije oz. spreminjanje njene starostne strukture že ima in bo v prihodnosti imelo še večje posledice tudi za področje zdravstva in socialnega varstva.

Borna Godan: PREPOZNAVANJE SIMPTOMOV V TREH STADIJIH DEMENCE (povzetek predavanja)

Demencije spadaju u skupinu neurodegenerativnih bolesti koje su progresivne i neizlječive. Etiologija demencija je heterogena i nedovoljno poznata. Upravo zato u ovom modulu pokušat ćemo objasniti i predočiti uzročnike i simptome demencija, vrste simptoma, psihičkih poremećaja i tijeka bolesti.

Mira Dajčić: OSNOVE NJEGE I SKRBI O OSOBAMA S DEMENCIJOM, OSOBINE OBOLJELIH OSOBA (povzetek predavanja)

Kognitivni simptomi bolesti javljaju se postepeno, a s napredovanjem bolesti psihički simptomi postaju sve izraženiji, a i fizičko propadanje cijelog organizma postaje izrazitije. Sindrom demencije obuhvaća širok spektar simptoma uz veću ili manju oštećenost ili pak izgubljenost raznovrsnih funkcija.

Vesna Hojan: NEFARMAKOLOŠKE TERAPIJE IN MOTIVACIJSKE TEHNIKE ZA OSEBE Z DEMENCO (povzetek predavanja)

Namen predavanja je prikaz uporabnih tehnik sproščanja, bazalne stimulacije, spodbujanja smiselnih aktivnosti, motivacijskih tehnik, tehnike presedanja, vstajanja in spreminjanja položajev z oporo na pozitivnih dogodkih iz preteklosti, pomenom vpliva svojcev in pomembnih drugih, koncept dela na Nizozemskem in pri nas.

Dr. Pirtošek: ALZHEIMERJEVA DEMENCA (povzetek predavanja)

Alzheimerjeva demenca je bolezen možganov, relativno počasi napredujoč upad višjih miselnih funkcij, ki je izražen do te mere, da onemogoča dnevne aktivnosti doma ali na delu. Prizadene starejše bolnike in pogostost te bolezni hitro narašča po 60 in 65 letu.