S srečanja svojcev oseb z demenco:

KAKO PREMAGAMO STRAHOVE?

 

Izola, 30. marec 2017 – Tokrat smo na srečanje svojcev oseb z demenco, ki je bilo v okviru projekta DEMENCA ACROSSLO v Domu upokojencev Izola, povabili psihologinjo Jelko Verbič iz Postojne, ki že vrsto let svoj prosti čas posveča prostovoljnemu delu in osebam z demenco. 

Jelka Verbič je med strahovi vseh vrst izpostavila strah pred boleznijo - tudi strah pred demenco. Demenca se namreč začne s strahovi, saj bolnikom in svojcem povzroča negotovost in stisko. Psihologinja je pojasnila, da malo strahu v določenih primerih ne škodi, celo nasprotno: spodbudi nas k pozitivnemu ukrepanju. Problem lahko nastane, če nas strah preveč preplavi, preraste v tesnobo in tako onemogoča, da bi ravnali prav. Strah se včasih razblini že, če odkrito spregovorimo ali pišemo o njem. Za pogovor se lahko obrnemo na bližnjega sorodnika ali prijatelja, če težavam sami nismo kos, pa obiščimo osebnega zdravnika, psihologa, psihoterapevta ali psihiatra.

Strah pri svojih najbližjih najhitreje prepoznamo po naslednjih znakih: občutki žalosti, ki trajajo večino dneva, izguba interesa in užitka pri določenih dejavnostih, sprememba telesne teže, težave s spanjem, zmanjšano zanimanje za spolnost, nemir, upočasnjenost, občutki manjvrednosti, negativne misli, pogosto izogibanje družabnim dogodkom in podobno.

 

Kaj pa lahko sami naredimo zase in za svoje bližnje, ki imajo znake demence in strah dostikrat prikrivajo z agresivnostjo in vzkipljivostjo? Najbolj preprosta metoda za zmanjšanje strahu je zavestno, upočasnjeno dihanje, pomaga tudi telesna aktivnost, razvajanje s kopeljo, masaža, domač zeliščni čaj, poslušanje glasbe in podobno - skratka vse tisto, kar nas sprosti in razveseli. Dobro pa je tudi, da se zavedamo, da se kar 90 odstotkov naših strahov nikoli ne  uresniči! Saj veste, kaj pravi star pregovor: »Strah je znotraj votel, okrog ga pa nič ni!«