Izola, 19. januar 2017 – Tokrat so na srečanju v Domu upokojencev v Izoli največ pozornosti namenili skrajnemu stanju duševne, telesne in čustvene izčrpanosti, s katero se zaradi velikih obremenitev lahko srečajo svojci oseb z demenco.


Na srečanju svojcev oseb z demenco so se pogovarjali o izgorelosti. Delavnico z naslovom Izgorelost in preprečevanje izgorelosti je vodila psihologinja Maja Sedmak Cvelbar. Simptom izgorelosti je simbolično predstavila kot drevo, kjer korenine predstavljajo (ne)podporne sisteme, deblo dogodke oz. travme ter krošnja čustva in občutke. Drevo je čvrsto, če ima močne korenine. Takšni podporni sistemi so pri svojcih oseb z demenco lahko prijatelji, družina, služba, vera, mediji in širši družbeni sistem. Pozitivni dogodki so npr. uspeh v službi, prostovoljno delo in igranje z vnuki, negativni pa: fizično ali psihično nasilje, finančna stiska, zdravstvene težave… Vse to v nas sproža različna čustva in občutke kot so: utrujenost, izgorelost, agresija, anksioznost, depresija, neješčnost, nespečnost, izolacija pred drugimi, pshosomatika in podobno. Tisto, kar je bilo najlepše na drevesu življenja, so bili cvetovi - sadovi, ki so zrasli iz minulih izkušenj in spoznanj, na njih pa je pisalo: empatija, sprejemanje življenja s pozitivnimi in negativnimi dogodki ter notranja moč. Psihologinja je srečanje s svojci oseb z demenco zaključila z besedami: »Poskrbite najprej zase in vedite, da niste sami, zato brez občutkov krivde poiščite pomoč in podporo!«