Usposabljanje zaposlenih v domovih starejših
Z ZNANJEM DO KAKOVOSTNEGA DELA Z OSEBAMI Z DEMENCO
Izola, 24. marec 2017 – Posodobitev konceptov dela z osebami z demenco je ena od številnih aktivnosti čezmejnega projekta DEMENCA ACROSSLO, katerega vodilni partner je Dom upokojencev Izola. Usposabljanje zaposlenih bo v domovih starejših v Izoli in Umagu potekalo do sredine junija. Gost prvega srečanja je bil prof. dr. Zvezdan Pirtošek.
Strokovna javnost vse bolj podpira psihosocialni model obravnave oseb z demenco in ne zgolj medicinskega. To pomeni, da so poleg uporabe zdravil potrebne tudi rehabilitacijske in terapevtske aktivnosti, ki osebam z demenco omogočajo pravico do osebnega dostojanstva ter spoštovanja telesne in duševne celovitosti. Na ravni izvajalcev oskrbe in nege oseb z demenco se to odraža v potrebi po spremembi konceptov dela, zato je eden od delovnih sklopov projekta DEMENCA ACROSSLO namenjen celovitemu usposabljanju zaposlenih v domovih starejših v Izoli, Kopru in Umagu. Program obsega 12 triurnih predavanj, ki se ob četrtkih in petkih do sredine junija vsak teden odvijajo v Izoli in Umagu, ter je vsebinsko prilagojen vsem nivojem zaposlenih znotraj organizacije: od vodstva do strokovnega in pomožnega osebja. V sistem izobraževanja so vključili priznane strokovnjake iz Slovenije in Hrvaške, ki z različnih zornih kotov obravnavajo problem demence.
Uvodno predavanje je imel specialist nevrofiziolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana. Povedal je, da je Alzheimerjeva demenca bolezen možganov, ki povzroči upad višjih miselnih funkcij do te mere, da onemogoča dnevne aktivnosti doma ali na delu. Prizadene starejše bolnike, pogostnost pa narašča po 60. in 65. letu. Sodobna medicina še vedno skuša odkriti zdravilo, ki bi možganske spremembe odpravilo še preden pride do prvih simptomov in znakov.
Bolezen je na primeru relativno mlade 51-letne bolnice Auguste Deter na pragu 20. stoletja opisal nemški zdravnik Aloys Alzheimer. Takrat so zdravniki menili, da je to relativno redka bolezen, kako razsežna je v resnici - gre praktično za epidemijo - pa so se soočili šele ob izteku stoletja. Življenjska doba se je namreč medtem podaljšala skoraj za 100 odstotkov (leta 1901 je bila pod 50 let, danes pa je v Sloveniji za ženske že presegla 80 let). Bolezen prizadene skorjo velikih možganov, znaki in simptomi pa so odvisni od predela možganov, ki ga zajame bolezenski proces. Možganske celice začnejo najpogosteje propadati v centru za spomin globoko v senčnem predelu možganov (hipokampus). Drugo področje možganov, ki ga bolezen pogosto prizadene, je center za orientacijo v prostoru, v temenskem predelu.
Po besedah prof. dr. Pirtoška smo v zadnjih desetletjih spoznali, da v možganih bolnikov z Alzheimerjevo demenco primanjkuje nevrotransmiterja acetilholina, ki prenaša zlasti spominske informacije med različnimi predeli možganov, preveč pa je glutamata, ki včasih uničuje možganske celice. Sodobna terapija temelji predvsem na zvišanju prvega ali znižanju drugega. V številnih laboratorijih po svetu razvijajo nova zdravila. Med najbolj obetajoča sodijo antitelesa - snovi, ki iz možganov izločajo abnormni beljakovini amiloid in tau. Tudi v Ljubljani v okviru mednarodne študije pravkar začenjajo s tovrstnim zdravljenjem. Zanimiv je podatek, da se omenjeni beljakovini začneta nalagati v možganih že leta, morda celo desetletja pred nastopom prvih znakov in simptomov. Pav zato velja, da prej ko je bolezen odkrita in diagnoza postavljena, bolj medicina lahko pomaga bolniku, bolnik sam pa ustrezno prilagodi in načrtuje svoje življenje.
Zapisala: Lijana Trontelj, strokovna sodelavka, Dom upokojencev Izola
Dr. Zvezdan Pirtošek - povzetki predavanja